CVETNE FORMULE

V cvetni formuli označimo zgradbo cveta z dogovorjenimi znaki:

• prisotnost braktej = B
• prisotnost brakteol = Br
• spol cveta:
  • moški cvet = ♂
  • ženski cvet = ♀
  • dvospolni cvet = ☿ ali ⚥
• simetrija cveta:
• primarno asimetrični spiralni cvet =
• zvezdast cvet =
• disimetrični cvet = ┼ ali ⊕
• monosimetrični cvet = ↓ ali %
• sekundarno (ciklično) asimetrični cvet = ↯
• prisotnost in število cvetnih listov:
  • čašni listi – čaša (kalyx) = K
  • venčni listi – venec (corolla) = C
  • enojno cvetno odevalo (perigon) = P
  • prašniki (androecium ali andrecij) = A
  • plodni listi, pestiči ali karpeli (gynoecium ali ginecij) =G
    • nadrasla plodnica = G
    • podrasla plodnica = G ali Ğ
    • polpodrasla plodnica = G ali -G-
  • zraslost ali priraslost cvetnih delov
    • (zraslost elementov)
    • [priraslost elementov]

Glede na število posameznih elementov v cvetu pripišemo simbolom številke, pri tem predstavlja:

• x = spremenljivo število
• ∞ = mnogo, > 20
• ₀ = cvetni element manjka.

CVETNI DIAGRAMI

Cvetni diagram je shema, ki ponazarja zgradbo cveta. Shema omogoča predstavitev položaja posameznih cvetnih delov v prostoru ter njihove medsebojne položaje. Poleg cvetnih delov, naštetih pri cvetni formuli, so lahko na diagramu označeni tudi drugi deli rastline (npr. podporni listi ali steblo). Različne dele cveta običajno predstavimo z različnimi šrafurami ali odtenki sivin. Način predstavitve posameznih delov ni natanko določen.

Pogosto v cvetnih diagramih najdemo naslednje oznake:

Del cveta (rastline)	Predstavitev v cvetnem diagramu (običajno)
Brakteje, brakteole (odvisno od velikosti oznake)	ali
Enojno cvetno odevalo (perigon)
Venčni list
Čašni list
Prašnik	ali
Pestič z nadraslo plodnico
Pestič s podraslo plodnico	ali
Pestič s polpodraslo plodnico
Glavna os	ali

Cvetne formule in cvetni diagrami nekaterih botaničnih družin

Cvetne formule in cvetni diagrami nekaterih botaničnih družin (formule in diagrami veljajo za večino, ne pa za vse predstavnike botanične družine).

Utemeljitelj binarnega poimenovanja rastlinskih vrst in 'oče taksonomije' 

'Krivec' za danes uveljavljeno binarno poimenovanje vrst je Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus, po prejemu plemištva Carl von Linné). Carla Linnaeusa (1707-1778),  švedskega botanika, zoologa, kemika in zdravnika, imenujemo tudi 'oče taksonomije,' saj je v uvedel pregleden sistem razvrščanja in prej omenjeno enostavnejše binarno poimenovanje vrst. Pred tem so namreč raziskovalci opisovali vrste z več (tudi do petnajst) besedami. Pri 28 letih (leta 1735) je Linné izdal knjigo Systema Naturae, v kateri je naravo razdelil na 3 kraljestva – minerale, zeli in živali. Za razvrščanje je že takrat uporabljal razred, red, rod, vrsto in različico.

Že za časa svojega življenja je Linné pridobil ugled največjega naravoslovca na svetu. Pomena svojega dela se je zavedal tudi sam, ko je govoril »Deus creavit, Linnaeus disposuit,« kar pomeni »Bog je ustvaril, Linne razvrstil«. V svoji knjigi Systema Naturae, s katero je postavil temelj moderne taksonomije, je s Homo sapiens znanstveno poimenoval tudi človeka, ga uvrstil med živali in uvedel nov pojem, razred Mammalia (sesalci). To je bilo za takratno dobo precej kontroverzno, saj so sicer znanstveniki uvrščali človeka v posebno kategorijo, ločeno od živali.

Več: Današnje uvrščanje človeka v taksonomsko hierarhijo

• Domena: Eukaryota (evkarionti)
• Kraljestvo: Animalia (živali)
• Deblo: Chordata (strunarji)
• Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji)
• Razred: Mammalia (sesalci)
• Red: Primates (primati)
• Naddružina: Hominoideaa (človečnjaki)
• Družina: Pongidae (človeku podobne opice)
• Rod: Homo (človek)
• Vrsta: H. sapiens (misleči človek)

Znanstvena poimenovanja živih bitij

Znanstvena poimenovanja živih bitij urejajo mednarodni kodeksi:

• Kodeks poimenovanja rastlin (International Code of Botanical Nomenclature (ICBN)), ki ureja tudi poimenovanje gliv,
• Kodeks poimenovanja živali (International Code of Zoological Nomenclature (ICZN)),
• Kodeks poimenovanja bakterij (International Code of Nomenclature of Bacteria (ICNB)).

Avtor taksona

Poleg znanstvenega imena taksona (pisano ležeče), zapišemo še ime avtorja poimenovanja (pokončno). Za avtorja se upošteva tistega znanstvenika, ki je rastlino prvi tipiziral. Tipizacija je v publikaciji objavljen opis rastline in njena klasifikacija ter poimenovanje taksonov od družine navzdol. Da ni zmede, velja pri tipizaciji načelo prednosti – prve objave, kar pomeni, da je veljavno tisto ime, ki je med objavljenimi najstarejše. V rastlinski sistematiki je za tipizacijo postavljena začetna točka ali začetni datum kot 1. 5. 1753, ko je Carl Linné objavil prvo izdajo knjige »Species plantarum«. Zgodnejši datum – 31. 12. 1820, ko je izšlo delo Flora der Vorwelt (avtor Sternberg), velja za začetek štetja pri taksonih Spermatophyta, Pteridophyta, Hepaticae, Sphagnaceae, Fungi, Myxomycetes in večino taksona Algae.  

Kako torej znanstveno pravilno poimenujemo npr. glavnato rdeče zelje?

Znanstveno poimenovanje vrste (pišemo ležeče) je enoimensko poimenovanje rodu, ki ga pišemo z veliko začetnico + epitet, ki ga pišemo z malo začetnico.

TU VSTAVI ŠE SHEMO ZA POIMENOVANJE, STRAN 7 (Brassica oleracea)

Vmesni in taksoni nižje od vrste

Obstajajo tudi enote nad nekaterimi taksoni, npr. nadred (Superordo), naddružina (Superfamilia) in enote pod taksoni, npr. poddeblo (Subdivisio), podrazred (Subclassis), podred (Subordo), poddružina (Subfamilia). Med botanično družino in rodom sta še taksona Pleme (Tribus) in pod njim podpleme (Subtribus).

Da v sistem karseda natančno umestimo nekatere rastline, uporabimo tudi taksone pod rastlinsko vrsto. Nižje sistematske kategorije (taksoni) od vrste so raven podvrsta (Subspecies, subsp.), varieteta ali različica (Varietas, var.) in forma ali oblika (Forma, f.).

Nekaj znakov po katerih razvrščamo kritosemenke v skupino dvo in enokaličnic:

ZLATIČEVKE – Ranunculaceae

Opis

Družina zlatičevk obsega okoli 60 rodov, z okoli 2.000 vrstami.

Trajna zelišča imajo v zemlji koreniko, ki raste simpodialno.

Listi so pogosto dlanasto deljeni, spiralasto nameščeni, prilisti ponavadi manjkajo.

Cvetovi so večinoma dvospolni, samo navidez so zvezdasti, bočno somerni. Najpogosteje so 5-števni. Cvet ima zelo veliko prašnikov, kar imenujemo primarna poliandrija. Cvetno odevalo je enojno ali dvojno, listi odevala pa so največkrat nameščeni v vretencu.

Plod imenujemo mešiček ali suh orešek, redko tvorijo plod jagod. Plodovi se razširjajo z vetrom in živalmi.

ROŽNICE – Rosaceae

Opis

V obsežni družini rožnic prevladujejo lesnate rastline, drevesa in grmi ter zelnate trajnice. Listi so večinoma nameščeni spiralasto – lahko so enostavni, deljeni ali sestavljeni. Večkrat najdemo tudi razvite priliste, pri lesnatih vrstah pa najdemo tudi preobražene liste – trne in bodice (link na te med preobraženimi listi). Plodovi posameznih skupin so zelo različni; najdemo lahko več vrst sejalnih plodov (link na te plodove) (mešički, rožke, koščičast plodovi ali pa birni plodovi).

Cvet je po navadi dvospolen, redko najdemo enospolne cvetove.

Cvetno odevalo je večinoma dvojno, 5-števno, venec je velik in barvit.

V cvetu najdemo številne prašnike, saj je opraševanje pri rožnicah večinoma zoogamno (cvetove oprašujejo žuželke). Oblika, zgradba cvetišča in plodnice so tako različni, da na osnovi teh družin, rožnice delimo na tri poddružine:

• Rosoidae – več plodnih listov, plod je večkrat suh (šipek),
• prunoideae – plodni list je eden, iz njega se razvije koščičast plod – recimo marelica, češnja, breskev,
• maloideae – plodnih listov je 2-5, te se razvijejo v birni plod »jabolko«.

Prunoidae – koščičastoplodne rožnice

Maloideae – pečkatoplodne rožnice

METULJNICE - Fabaceae

Opis

Družina metuljnic je zelo obsežna, saj obsega več kot 700 rodov s preko 17.000 vrst. Vrste najdemo med zelišči, grmovnicami, drevesi in ovijalkami. Družina je dobila ime po obliki cveta – metuljasti cvet.

Metuljast cvet je značilno sestavljen iz jadra, dveh kril ter ladjice.

Listi so enostavni, trištevni (Trifolium sp.), sodo in liho pernasti ter dlanasti.

Cvetovi so po večini zigomorfni, dvospolni in imajo dvojno cvetno odevalo.
Pestič je nadrasel.

Prašnikov je 10, zraščeni so v cev, ali pa jih je 9 zraslih in en prost.

Iz pestiča se razvije značilen sejalni plod – strok, ki se pri nekaterih vrstah ne odpira več, ampak razpade na plodiče.

Družina metuljnic je zaradi obsežnosti rodov in vrst, razdeljena v tri poddružine:

• Caesalpinioideae – lesnate rastline, med katerimi so tudi številne okrasne rastline npr. Cercis, Poinciana. Suhi stroki vrste Cassie angustifolia se uporabljajo tudi za čaj.
• Faboideae – vsebuje večino užitnih in zelnatih vrst, ki so zelo pomembne za človeka; grah, razne vrste fižola, soja, arašidi, bob, itd. Za živali in ljudi pomembni predstavniki metuljnic so tudi detelje iz rodu Trifolium, lucerna – Medicago sativa, rod nokot – Lotus, rod volčjih bobov – Lupinus sp., ki se uporablja kot okrasna rastlina ali pa kot vir rastlinskih beljakovin.
• Mimosoideae - lesnate rastline, ki dajejo predvsem kakovosten les, npr. rod Acacia, Albizzia sp., Robinia sp. Nekatere stročnice se uporabljajo tudi kot barvila; Indigofera sp. ali pa Genista tinctoria – barvilna košeničica.

KRIŽNICE – Brassicaceae

Križnice predstavljajo obsežno družino rastlin, ki so razširjene po vsej Zemlji. Družina obsega okoli 400 rodov z več kot 3.000 vrstami. Veliko vrst je pomembnih kmetijskih rastlin. Pridelujemo jih kot oljnice, za proizvodnjo gorčice, številne vrste so značilne zeliščne plasti v našem gozdu.

Listi so razvrščeni spiralasto, brez prilistov. Lahko so celi, deljeni ali sestavljeni, velikokrat so prekriti z značilnimi trihomi, ki so pomemben taksonomski znak družine.

Cvetovi so običajno v grozdastih socvetjih. Praviloma so dvospolni, čaša in venec pa sta 4-števna. Prašnikov je 6 in so različni – dva sta krajša, dva daljša.

Plodnica je nadrasla, zgrajena iz dveh karpelov. Iz plodnice se razvije sejalni plod, ki je dvoloputasta glavica – lusk, to je plod, ki je več kot trikrat daljši, kot je širok ali lušček – lusk, ki je manjših dimenzij)

RAZHUDNIKOVKE– Solanaceae

Red: Solanales  razhudnikovci

Opis

Razhudnikovke so rastline sonca – tako si tudi lahko lažje zapomnimo znanstveno poimenovanje družine Solanaceae. Večina je pomembnih kmetijskih, okrasnih in zdravilnih rastlin, začimbnic in plevelov. Veliko jih vsebuje alkaloide, zato so strupene (tobak, zobnik, volčja češnja). V družini najdemo pomembne poljščine in zelenjadnice: krompir, paradižnik, jajčevec, paprika, tobak, feferoni, volčje jabolko itd.

Družina šteje okoli 90 rodov in okoli 3.000 vrst. Razhudnikovke so pomembna družina, na eni strani zaradi zelenjave, ki nam jo ponujajo, na drugi strani po vsebnosti fiziološko aktivnih snovi, ki jih vsebujejo – tobak, zobnik, skopolija, volčja češnja (link na alkaloide).

Listi so enostavni, celi ali deljeni. Nameščeni so vretenasto.

Cvetovi so večinoma dvospolni; imajo 5 čašnih ter 5 venčnih listov, ki pogosto segajo kar čez plodove. Mnogokrat so cvetni listi zrasli, tako da je lahko venec oblike ali pa ploščat. Največkrat je zvonast in cevast (kot pri npr. kristavcu).

Plodnica je nadrasla. Plod imenujemo glavica (npr. kristavec, zobnik) ali jagoda, v njem se razvije veliko semen.

USTNATICE – Lamiaceae

Red: Lamiales (ustnatičevci)

Opis

Ustnatice predstavljajo obsežno družino zelišč, grmov, polgrmov in redkoma tudi dreves. Po večini rastejo na odprtih rastiščih, redkeje pa jih najdemo v gozdu. Družino prepoznamo po značilnem steblu, ki je večinoma štirioglato. Listi so lahko enostavni ali pa deljeni.

Značilni cvet ustnatic je dvospolen, someren, redkeje zvezdast. Cvet je dvoustnati – od tu izhaja slovensko ime družine. Cvet je take zgradbe predvsem zaradi opraševanja, ki ga večinoma opravijo žuželke, drugje po svetu pa jih oprašujejo tudi majhni ptiči, kolibriji.

Pri večini ustnatic ima cvet 5 čašnih listov, 5 venčnih listov, 4 prašnike (redko imajo samo 2) in 2 pestiča.

Plodnica je nadrasla in vsebuje semensko zasnovo, veliko nektarja za žuželke.

Plod (merikarp) imenujemo členasti orešek, saj je podoben orešku in razpade na 4 plodiče.

Najpogostejši rodovi v družini so: Saliva  kadulja, melisa, Satureja šetraj , Origamum  dobra misel, Thymus  materina dušica, Mentha  meta, Lavandula  sivka, Salvia  žajbelj, mrtva kopriva Lamium, ki pa ni v sorodu s pravo koprivo (Urtica), Ajuga skrečnik (zelo podoben koprivi).

NEBINOVKE (starejše ime KOŠARICE) – Asteraceae

Red: Asterales (košarice)

Nebinovke so največja družina iz redu košarnic. Zagotovo vsi poznamo marjetico, ivanjščico (ljubi – ne ljubi), kamilico, lapuh, ognjič, sončnico, rman itd. Nebinovke spadajo v red košarnic zato, ker se njihovo socvetje imenuje košek. Glavičasto socvetje obdajajo ogrinjalni listi (ovojek - majhni zeleni listki, ki so okoli koška).

Cvetišče je ploščato in razširjeno, s krovnimi luskami ali ščetinami, ki podpirajo posamezne cvetove, ali pa so brez njih.

Čaša – kodeljica je iz laskov, ščetinic, lusk; včasih pa kodeljice ni.

Cvetovi so cevasti, na koncu nekoliko jezičasti ali dvoustnati.

Cvetovi so lahko enospolni ali dvospolni.

Prašnikov je 4 ali 5, prašnice so zrasle v cev, ki obdaja vrat pestiča.

Plodnica je podrasla, brazda pestiča pa je večkrat dvodelna. Težko najdemo skupno cvetno formulo, saj tvorijo rastline različne oblike koškov.

Avtor: Katja Koncilja, Botanični vrt UM; Na sliki je Calendula officinalis,

TRAVE – Poaceae

Red: Poales – travovci

Trave so ena izmed najobsežnejših družin, saj obsegajo okoli 650 rodov in več kot 9.000 vrst. Pokrivajo približno 20 % kopnega. Pravih lesnatih rastlin ni, čeprav stebla nekaterih vrst tudi olesenijo – njihova primarna tkiva lignificirajo (npr. bambus).

Steblo je na prerezu večinoma okroglo, kolenčasto in votlo. Pri nekaterih vrstah je polno, izpolnjeno s parenhimom in lesnato. Pogoste so trave, ki imajo podzemna stebla, iz katerih poganjajo nadzemni deli.

Listi so enostavni, suličasti ali črtalasti, v spodnjem delu se podaljšujejo v listno nožnico, ki objema steblo.

Plod je zrno (orešek), pri katerem je seme zraslo z osemenjem. Plod je lahko tudi plevenec, če so s plodnico zrasle še pleve. Seme ima velik moknat endosperm.

Cvetovi so v socvetjih, ki jim pravimo klaski. Ti se združujejo v klasasto ali latasto sestavljeno socvetje.

Na klasku ločimo dve ogrinjalni plevi (pri dnu) in krovno plevo ter predplevo.

Cvetno odevalo trav je močno zreducirano, sestavljeno je le iz treh lusk in dveh luskic, ki sta nad njo.

Cvetovi so praviloma dvospolni, redko so enospolni (npr. koruza).

Pri odpiranju cvetov je pomembno turgorsko gibanje prašnikov in drugih delov cveta.

Prašnik je lahko samo eden, večkrat so trije ali pa jih je nešteto.

Plodnica je nadrasla, z eno semensko zasnovo, zrasla iz 2-3 karpelov. Opraševanje poteka z vetrom in traja zelo kratek čas.

LUKOVKE – Alliaceae

Red: Asparagales – beluševci

Opis

Lukovke so družina, ki obsega 30 rodov in okoli 700 vrst. Listi so navadno pritlični in črtalasti, včasih so razviti tudi stebelni listi. Cvetovi so dvospolni, zvezdasti, brez čaše, s šestimi cvetnimi listi, vedno v kobulastem socvetju.