Hotel za žuželke

Veliko škodo lahko na vrtu povzročijo živali, kot so žuželke, pršice, nematode ali ogorčice, ptiči, polži in glodalci. Našteti škodljivci rastline gostiteljice objedajo ali jim izsesavajo sokove. Do prekomerne namnožitve škodljivcev v vrtu pride največkrat zaradi nepravilnega kolobarja, neugodnih talnih pogojev, nepravilne prehrane rastlin, monotonosti posevka ali pa preprosto zaradi za razvoj škodljivcev ugodnih vremenskih razmer.

Eden od načinov, kako nadzorovati napade in jih zmanjšati, je biotično varstvo rastlin. Pri biotičnem varstvu rastlin kot glavno aktivno sredstvo uporabljamo žive organizme, ki uničujejo škodljivce na naši zelenjavi. Najlažji in vse bolj uporabljen način na vrtu je uporaba hotela za žuželke. Le-tega lahko kupimo v trgovini ali pa ga izdelamo kar sami iz naravnih materialov, ki jih najdemo v okolici.
Več o strokovnem biotičnem varstvu si lahko preberete tukaj.

Komu je hotel za žuželke namenjen in kako ga izdelamo?

Hotel za žuželke zgradimo za plazeče in leteče insekte, ki napadajo škodljivce naše zelenjave. Glede na velikost lukenj in vrsto materiala se v hotel naselijo različne vrste koristnih žuželk. Hotel jim daje zavetje pred vremenskimi neprilikami in zaščito pred zimskim mrazom. Hotel lahko služi le kot zavetišče, lahko pa se insekti v njem celo razmnožujejo in skrbijo za stalno populacijo žuželk, ki nam bodo varovale vrt.

Hotel za žuželke je lahko manjša posoda, v katero postavimo različne materiale, lahko pa je večja lesena konstrukcija, ki ima po celotni površini razdeljene prostore, ki jih napolnimo z različnimi materiali in tako v naš vrt privabimo večje število koristnih živali, tako žab in plazilcev kot tudi mnogo vrst plenilskih in zajedalskih žuželk. Pri gradnji uporabljamo kar se da naravne materiale in materiale, ki niso bili obdelani s kemičnimi sredstvi. Pri dnu lahko naložimo nekaj glinenih zidakov z luknjami (priporočljivo je, da so le te približno 4–10 cm velike), med njimi pustimo večje prostore, ki jih zapolnimo s slamo. V tej obtalni plasti bodo našli dom plazilci, žabe in nekatere talne koristne žuželke.

Nad glinenim delom sestavimo okvir iz desk, ki naj bodo vsaj 15 cm široke. Znotraj okvirja postavimo deske, da naredimo predelne stene in ustvarimo poljubno število različno velikih kvadratov. Kvadrate napolnimo z lesenimi cevkami različnih premerov, pomembno je le, da so votle. Primerni so npr.: bambus, trstika, slama ali druge lesene cevke. Tu bodo našle zatočišče mnoge žuželke, ki jajčeca ležejo v luknje, kjer so zaščitene pred mrazom in vlago. Preostale kvadrate lahko napolnimo s suhimi vejami, z naluknjanimi debli (debla navrtamo z različno debelimi svedri, med luknjami poskrbimo za primeren razmak), s suho slamo ali travo, s preperelim lesom ali z glinenimi strešniki, ki imajo več manjših lukenj.

Na zapolnjen okvir postavimo streho, oziroma zaščito pred soncem in dežjem, s tem podaljšamo življenjsko dobo tako hotelu in zaščitimo hotelske goste. Hotel je priporočljivo pustiti na eni strani odprt, drugo stran pa zapreti z deskami. Tako bo zarod koristnih živali lažje preživel zimo. Odprto – sprednjo stran lahko zaščitimo z železno mrežo, s čimer bomo preprečili izgubo materialov zaradi dežja in vetra in preprečili prekomerne napade ptic. Po potrebi iz mreže izrežemo manjše kvadratke, da večjim insektom omogočimo lažje prihode in odhode iz hotela.
V tako zgrajenem hotelu bomo poleg spodaj naštetih živali gostili še čmrlje in divje čebele, ki bodo poskrbele tudi za oplodnjo na vrtu.

Nekateri hoteli imajo celo gnezdilnico za ptice, vendar je potrebno biti pri tem pozoren, saj se ptice prehranjujejo z mnogimi žuželkami; tudi s koristnimi.

Koristne žuželke, ki kmalu naselijo hotel, delimo glede na način uničevanja škodljivcev na skupino zajedavcev in plenilcev.

Katere žuželke so koristni zajedalci?

Zajedalci ali paraziti so žuželke, katerih način uničevanja drugih (škodljivcev na vrtu) temelji na dolgoročnem uničevanju škodljivca »od znotraj«, saj gostitelj še nekaj časa po razvoju ličink ostane živ. Žuželka običajno izleže jajčeca na ali v gostitelja (v tem primeru je to naš vrtni škodljivec) iz jajčec pa se izležejo ličinke, ki se hranijo s telesnimi tekočinami škodljivca. Glede na razvojni stadij poznamo jajčne zajedavce, larvalne zajedavce, imaginalne zajedavce in pupalne zajedavce.

JAJČNI ZAJEDAVCI izlegajo jajčeca v ali na jajčeca gostitelja. Iz njih se razvijejo ličinke, ki se hranijo z vsebino jajčec gostitelja in ga tako uničijo že v prvi fazi razvoja.

LARVALNI ZAJEDAVCI izlegajo jajčeca na ali v ličinke gostitelja (škodljivca), iz jajčec pa se razvijejo ličinke, ki se hranijo s sokovi larve gostitelja in ga tako počasi uničijo.

PUPALNI ZAJEDAVCI izlegajo jajčeca na ali v bube gostitelja (škodljivca). Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki se hranijo s sokovi bube, dokler ta ne pogine.

IMAGINALNI ZAJEDAVCI izlegajo jajčeca na ali v odrasle živali gostitelja. Iz jajčec se nato razvijejo ličinke, ki se hranijo s sokovi gostitelja, dokler ta ne pogine.

PREDSTAVNIKI ZAJEDAVCEV, ki jih uporabljamo za zaščito pri pridelavi zelenjave, so:

• GOSENIČARKE (muhe): izlegajo jajčeca na ali v bližino gosenic, ličinke živijo v gosenici, dokler gosenica ne pogine; goseničarke privabljamo z raznobarvnimi cvetlicami);
• GLISTICE: specializirane le za zajedanje trsnega rilčkarja in lazarjev; razvija se v telesni votlini gostitelja);
• ZAJEDAVSKE OSICE ali GOSENIČARJI: samice odlagajo jajčeca v druge žuželke ali njihove ličinke; iz jajčec se razvijejo ličinke, ki se hranijo z gostiteljem, dokler ga ne ubijejo. Nekatere goseničarje lahko kupimo kot biološko zaščito v trgovinah. Ličinka kapusovega goseničarja je pomemben uničevalec gosenic kapusovega belina (povzroča ogromno škodo na kapusnicah).

Kaj so plenilci?

Plenilska skupina žuželk predstavlja vse vrste žuželk, ki se hranijo z gostiteljem ali iz njega izsesajo sokove. Nekatere lovijo druge žuželke, ki so nato hrana njihovim ličinkam, nekatere se hranijo z jajčeci škodljivcev, nekatere so plenilske celo v več razvojnih stadijih (tako ličinka kot odrasla žival), pri nekaterih so plenilske le ličinke in pri nekaterih so škodljivci hrana le v odraslem obdobju. Čeprav se imenuje hotel za žuželke, v spodnjem delu lahko nudi zavetje tudi drugim plenilskim organizmom, kot so kače belouške, žabe in krastače. Plenilski način je najučinkovitejši za škodljivce, ki živijo v kolonijah (plenilec ima več hrane na enem mestu). Pa si poglejmo nekaj primerov plenilcev na našem vrtu:

• PLENILSKE STENICE: se hranijo predvsem z rastlinojedimi stenicami, na njihovem jedilniku pa se lahko znajdejo tudi uši.
• MUHE TREPETAVKE: njihove ličinke se hranijo predvsem z listnimi ušmi, kar je še posebej dobrodošlo ob vlažnih in toplih pomladih, ko so pogoji idealni za razvoj uši. Odrasle živali bomo na vrt privabili z raznobarvnim cvetjem.
• STRIGE: imajo za razliko od stonog na vsakem telesnem členu le en par nog in so zato urnejše in okretnejše. Hranijo se z lazarji, njihovimi jajčeci, z raznimi talnimi žuželkami in njihovimi ličinkami.
• TENČIČARICE: njihove ličinke so med najpožrešnejšimi plenilkami listnih uši (v času svojega razvoja pojedo preko 300 uši). Na vrtu jih bomo najlažje zadržali tako, da jim postavimo varno zavetje, torej hotel za žuželke.
• PLENILSKE HRŽICE: mnogo vrst majhnih hržic ima plenilske ličinke, ki uničujejo kolonije listnih uši. Nekatere vrste se prodajajo kot biotična zaščita.
• OSE: samice samotarskih os lovijo žuželke za prehrano svojih ličink. V vrt jih privabimo s trhlim vejevjem, ki ga uporabimo kot gradbeni material hotela. Tudi socialne vrste os so plenilske, vendar le spomladi in zgodaj poleti, dokler lovijo hrano za svoj zarod, nato tudi same postanejo škodljivci, saj se hranijo s sokovi zorečega sadja (luknje v hruškah in jabolkih).
• PIKAPOLONICA: s kolonijami uši se hranijo tako ličinke kot odrasle živali. Jajčeca pikapolonic se lahko kupi kot biotična zaščita pred ušmi v specializiranih trgovinah.
• SUHE JUŽINE: so sorodniki pajkov, ki se hranijo s številnimi škodljivimi majhnimi žuželkami, na njihovem jedilniku pa so celo nekatere glivice in organski ostanki.
• ŽABE, KRASTAČE in PUPKI: Odrasle živali se hranijo s številnimi vrstami škodljivcev. Za prezimitev imajo rade debelo plast slame, v kateri med zimo ne bo zmrzovalo, ker pa se njihove ličinke (paglavci) razvijajo v vodi, je dobro imeti v bližini manjše zajetje vode.
• PLENILSKE PRŠICE: večina vrst plenilskih pršic se hrani pretežno z rastlinojedimi vrstami pršic. Nekatere vrste je mogoče kupiti v specializiranih trgovinah za biotično zaščito. Vrsta Phytoseiulus persimilis je biološka zaščita pred pršico prelko.
• HROŠČI: številne vrste krešičev se tako v odrasli dobi kot v obdobju ličinke hranijo s številnimi talnimi škodljivci, tudi lazarji, polži in njihovimi jajčeci. Na vrtu jih zadržimo z uporabo zastirke ali slame pri gradnji hotela za žuželke.
• PAJKI: od suhih južin se razlikujejo po strupnih žlezah, predilnih žlezah in po dvodelnem trupu. Vse vrste so plenilske, svoj plen pa lovijo na pletene mreže, ki jih naredijo sami. Hranijo se z raznovrstnimi letečimi škodljivci in ostalimi členonožci.
• KUŠČARJI: nekatere vrste se prehranjujejo izključno z žuželkami in drugimi škodljivimi nevretenčarji, kot so polži in lazarji. Najbolj poznan je prav gotovo breznogi kuščar slepec, ki uspešno uničuje tako polže kot lazarje.