V živahnem razgovoru prispe skupina obiskovalcev, sedaj skorajda že
prijateljev, do dela vrta, kjer so rastline zasajene strogo omejeno po gredicah.
Rastko: »Kot
večina botaničnih vrtov, ima tudi botanični vrt Univerze v Mariboru
sistemsko polje in na tem vlada botanični red. Sistemsko polje tako
predstavlja gredice – botanične družine, na eni gredici pa so posajene le
rastlinske vrste, ki družini pripadajo. Seveda gredic ni toliko kot
botaničnih družin kritosemenk in na gredici, ki pripada posamezni botanični
družini, ne rastejo vsi predstavniki, še zdaleč ne! Izbrane so pomembnejše
rastlinske družine in njihovi najbolj značilni predstavniki.«
Grete Gärtner: »Zelo zanimivo! Koliko pa je vseh družin?«
Rastko: »Takih gredic, ki predstavljajo najpomembnejše botanične družine in
njihove predstavnike, je pri nas kar 51! Gredice so v sistematskem polju
razporejene tako, da prikazujejo filogenetski razvoj rastlinskih vrst in vodijo
obiskovalca od najpreprostejših (družina zlatičnice) do najkompleksnejših (trave
in druge enokaličnice).«
Mr. Green: »Čemu je namenjena taka zasaditev rastlin? Kaj se tukaj lahko
naučimo?«
Rastko:
»Sistematsko polje je torej namenjeno učenju rastlinske sistematike.
Rastlinska sistematika ali klasifikacija (tudi taksonomija) pomeni
razvrščanje rastlin v sistem – v taksone. Rastline se v sistem razvršča po
znanstvenih merilih, ki temeljijo na anatomski, fiziološki in genetski
podobnosti med njimi. Najpogosteje, ne pa izključno, se sorodnost rastlin
določa na podlagi podobnosti v zgradbi reproduktivnih organov, tj. cveta.«
Franja: »Aha, torej od tod prihaja misel biti cvet česa, kar pomeni ne
samo biti izbran, najlepši, ampak tudi najpomembnejši del česa. Seveda se
nepoznavalci najprej navdušimo nad barvo cvetov in smo nepozorni na njihovo
obliko.«
Rastko: »Pogosto je res tako, Franja, a cvet je v sistematiki rastlin
tako pomemben organ, da smo botaniki razvili način, s katerim s pomočjo črk,
številk in simbolov predstavimo zgradbo cveta. Temu pravimo cvetna formula.«
Cvetne formule in kako jih zapišemo, več …
Rastko: »To
pa še ni vse, botaniki radi cvetove tudi rišemo! Ker je vsak umetnik po
svoje, smo se dogovorili za cvetne diagrame, s katerimi shematsko prikažemo
cvet v prečnem prerezu. V cvetnem diagramu je predstavljen tudi položaj
posameznih cvetnih delov in njihov medsebojni položaj.«
Cvetne formule in cvetni diagrami nekaterih botaničnih družin, več…
Anja: »Vidim, da
je ob vsaki rastlini v botaničnem vrtu tablica, na kateri je latinsko in
slovensko ime rastline ter na vsaki še beseda, ki jo včasih težko preberem,
se pa pri vsaki rastlini konča na -eceae. Mi lahko kdo kaj več o pove o
tem?«
Mojca: »Kot je
povedal že Rastko, so v botaničnem vrtu v študijske in raziskovalne namene
posajene različne zbirke rastlin. Da obiskovalci vedo, katero rastlino imajo
pred seboj, je vsaka rastlina predstavljena s slovenskim imenom, ki mu sledi
znanstveno poimenovanje rastline. Večinoma imena izvirajo iz latinščine.«
Grete Gärtner:
»Ja, prav imaš, Mojca. Kot vidiš, Anja, ima vsaka rastlina ime sestavljeno
iz dveh besed. To je kot pri imenih ljudi, tudi mi se predstavimo z imenom
in priimkom. Kot je za nas ljudi najpomembnejše ime, tudi pri rastlinah prva
beseda označuje ime rodu, kateremu pripada rastlina, druga beseda pa je
označevalec ali epitet, ki je vedno pridevnik. Označevalec ali epitet
rastlino opiše, npr. album – beli, rubrum – rdeči, alpestris/montana –
gorski, minor – manjši, vulgaris – navaden, itd.«
Več: pogosti epiteti in njihov
pomen…
Maks:
»Beseda, ki gre včasih, pa ne le tebi Anja, težko z jezika, je znanstveno
ime botanične družine, kateri rastlinska vrsta pripada. Dogovor med botaniki
je, da ima družina, kot eden od taksonov v sistematiki, končnico -eceae.«
Rastko: »Pa
saj ste čisto pravi botaniki! In prav imate, na tablici ob rastlini je
navedeno znanstveno poimenovanje rastlinske vrste, ki je osnovna enota v
rastlinski klasifikaciji.«
Mojca: »Te definicije se spomnim še iz časa študija:
vrsta (lat. species, krajšava sp.) je osnovna taksonomska enota. Ta obsega
skupino osebkov, ki so si med seboj anatomsko, fiziološko in genetsko zelo
podobni. Vrsta se od drugih vrst razlikuje po stalnih dednih lastnostih in je od
njih spolno izolirana. To pomeni, da se predstavniki iste vrste med seboj
plodijo in imajo tudi plodne potomce.«
Po dogovoru se pišejo imena vrst dvoimensko (binarno, binominalno). Tako je ime vrste sestavljeno iz imena rodu in vrstnega pridevka za oznako vrste (epiteta), npr. Solanum tuberosum (krompir), Viola odorata (dišeča vijolica), Primula veris (pomladanski jeglič) s, Malva silvestris (gozdni slezenovec) itd.
Utemeljitelj binarnega poimenovanja rastlinskih vrst in 'oče taksonomije', več…
Znanstvena poimenovanja živih bitij,
več…
Grete Gärtner: »Dvojno botanično poimenovanje je mednarodno enotno. V
botaničnem poimenovanju se pišejo znanstvena imena vrst in imena vseh taksonov
razpoznavno drugače kot ostali tekst. Tako znanstvena imena v rokopisu
podčrtamo, sicer pa jih pišemo
ležeče. Pri taksonih nižjih od vrste (podvrsta – ssp., različica – var. in
oblika – f.) navedemo te ravni pokončno in znanstvena imena ležeče. Poleg
znanstvenega imena taksona (pisano ležeče), zapišemo še ime avtorja poimenovanja
(pokončno).«
Avtor poimenovanja je tisti znanstvenik, ki je rastlino tipiziral, več…
Kako torej znanstveno pravilno poimenujemo npr. glavnato rdeče zelje?
Rastko:
»Ker je rastlinskih vrst zelo veliko in ker ima človek od nekdaj navado
znani svet z opazovanjem tako ali drugače urejati in razvrščati v skupine,
je tako tudi pri rastlinah. Vedo, ki se ukvarja z razvrščanjem organizmov v
sistem, imenujemo taksonomija, enote v sistemu pa taksoni. Vrsta je osnovna
taksonomska enota, podobne in sorodne rastlinske vrste se združujejo v višji
takson imenovan rod, podobni rodovi se združujejo v družino, nadalje podobne
družine v red in tako po hierarhiji taksonov naprej vse do kraljestva
rastlin.«
Najpomembnejši ravni v taksonomski hierarhiji rastlin:
Vmesni in taksoni nižje od vrste, več…
Mr. Green: »Ne
vem, kako je v drugih, vendar imamo v angleškem jeziku 'bližnjico', s
pomočjo katere si zlahka zapomnimo zaporedje taksonov po padajočem vrstnem
redu. Bližnjico naredimo tako, da vzamemo začetne črke angleških imen
taksonov od najvišjega (Kingdom) do osnovnega taksona (Species) in dobimo:
King Phil Cry Out
For Good Soup. Enostavno,
kajne?«
Franja: »To je odlična mnemonična tehnika. Bi šlo kaj
takega tudi v slovenščini? Npr. kraljevi red
druži rodno vrsto, ha, ha.«
Taksonomski pregled rastlin, ki rastejo v sistemskem polju Botaničnega vrta
UM
Rastko: »Delitev kritosemenk na dvo- in enokaličnice je zelo stara, ne
temelji na filogeniji in je zato primer umetnega razvrščanja rastlin na osnovi
maloštevilnih, lahko prepoznavnih znakov. Zaradi enostavnosti se je v botaniki
delitev obdržala in nekateri delijo kritosemenke na razreda dvo- in enokaličnic.
Znaki dvo- in enokaličnic nimajo absolutne veljave, saj se znaki dvokaličnic
pojavljajo tudi pri enokaličnicah in obratno. Dvokaličnice so izvirno starejša
skupina rastlin.«
Nekaj znakov po katerih razvrščamo kritosemenke v skupino dvo in enokaličnic, več ...
Rastko: »Kot
sem vam že povedal, imamo v sistemskem polju našega botaničnega vrta 51
gredic, ki predstavljajo botanične družine, na teh gredicah pa rastejo
pomembnejši in našemu podnebju prilagojeni predstavniki.«
Predstavniki (rodovi) |
Slike |
|
Helleborus – teloh, |
![]() |
|
Rosa – galski,
|
![]() |
|
Trifolium – detelja, |
![]() |
|
Armoracia – hren, |
|
|
Mandragora – mandragora, |
![]() |
|
Horminum - pirenejska zmajevka, |
![]() |
|
Calendula – ognjič, |
![]() |
|
Alopecurus – lisičji rep |
![]() |
|
Allium montanum - gorski luk, |
![]() |
Mr. Green: »Glej, družina zlatičevk!«
Rastko: »V Sloveniji imamo res veliko, več kot 3.000, domorodnih
rastlinskih vrst, med njimi je tudi velikonočnica.«
Grete Gärtner: »Pravimo, da je na določenem
geografskem območju avtohtona (samonikla, domorodna ali domača) tista rastlinska
vrsta, katere prisotnost je rezultat naravnih procesov. Vrste, ki so namerno ali
nenamerno naseljene, torej v nekem območju niso avtohtone, pa imenujemo
tujerodne vrste. Tujerodnim vrstam, ki se v novem okolju ustalijo, prekomerno
razširijo in začnejo s tem ogrožati avtohtone vrste pravimo
invazivne tujerodne vrste.«
Mojca: »Soroden, a ožji pojem je endemit. Endemit označuje avtohtono vrsto,
ki jo lahko najdemo na ožje zamejenem območju – vrsta je v tem območju
edinstvena. Endemitu nasprotni pojem je kozmopolitska rastlinska vrsta.
Kozmopolit je vrsta katere razširjenost se razteza po vsem ali večjem delu
sveta.«
Rastko: »Med rastlinami je v Sloveniji kar 22 endemitov. V našem sistematskem
polju lahko spoznate dve endemični rastlinski vrsti: Juvanov netresk in Žički
grobeljnik.«
Več o rastlinskih endemitih v Sloveniji (diplomsko delo)…
Grete, ki je ljubiteljska vrtnarka in botaničarka, kar vleče k
gredici z rožnicami: »Taki
šipki rastejo v naravi tudi pri nas, ampak tale je pa zelo
nenavaden, podoben je galski vrtnici, a ima zanjo nenavadne liste. Kako
to?«
Rastko:
»Gre za netipično obliko vrste Rosa galica, ki se je zasejala iz semena.
Možno je, da je prišlo do
mutacij.«
Mr. Green: »Doma, na svojem vrtu imam več kot 50 različnih rožnih
grmičkov. Odločil sem se, da bom nenavaden šipek poskušal križati s svojo
izbrano vrtnico. Križanje rastlin zahteva nekaj znanja in spretnosti,
izurjenim žlahtniteljem pa prinese mnoge nove sorte (hibride),
ki jih lahko z registracijo ponudijo na tržišču.«
Maks: »TOoo, okrasna detelja! Ta sodi v družino metuljnic«. Z njimi si pomagamo pri izboljšanju kakovosti tal. Vendar
take detelje še nisem videl, tako velika je in cveti roza.«
Rastko: »To je lespedeza (Lespedeza thunbergii). Rastlina je tujerodna, kar
pomeni, da pri nas ne raste v naravi. Prihaja iz zmerno toplih predelov
Azije, Avstralije in Severne Amerike. Pri nas jo sadimo kot okrasne
rastline, ki pa res tudi izboljšajo kakovost tal.«
Značilnost vseh metuljnic je, da živijo v sožitju z bakterijami iz rodu Rhizobium ali Bradyrhizobium. Te bakterije so sposobne vezave dušika iz zraka, ki ga pretvorijo v rastlinam dostopno obliko – tla. Metuljnice dajejo bakterijam ogljikove hidrate, največkrat v obliki sladkorjev; bakterije pa rastlinam dušik v obliki beljakovin. Bakterije najdemo na koreninah metuljnic, v posebnih koreninskih gomoljčkih.
Na drugi polovici sistemskega polja Mojca Franji predstavlja rastline iz družine križnic .
Mojca: »V botanično družino križnic uvrščamo vse kapusnice, kot
so zelje, brokoli, cvetača, rukola, ohrovt, brokoli…, pa tudi hren in
redkvico. Tudi rožice so v tej družini, ki pa v glavnem cvetijo spomladi
– to so na primer fajgeljčki, pa grobeljnik, ki ga ljudje sadijo na
skalnjake.«
Grete Gärtner: »Pred leti sem obiskala Žiče in tam naokoli raste posebna
vrta grobeljnika, ki uspeva samo v Sloveniji in nikjer drugje na svetu.
Takim rastlinam pravimo endemiti.«
Franja: »Glej,
paradižnik! Rastko, ali veš, da se v imenu skriva beseda paradiž, torej raj?
Poimenovanje menda temelji na svetopisemski legendi o Adamu in Evi ter
prepovedanem sadu v raju, ki so ga v slikarstvu navadno upodabljali kot
rdeče jabolko.«
Rastko:
»Hvala, Franja, tako očitno, pa vendar marsikdo verjetno o
paradižniku ne razmišlja kot o rajskem jabolku. Je pa res, da
paradižnik, skupaj s papriko, jajčevcem, krompirjem in tobakom uvrščamo
v družino razhudnikovk.«
Franja: »To pa zveni hudo. No, to niso edine rastline iz te družine
– kar nekaj jih je tudi strupenih (link na strupene rastline iz sekcije
zelišča). Pa takih za čaranje, morda ste brali zgodbo o Harryu Potterju
in o tem, kako so sadili mandragore. Mandragora je prava čarovniška
rastlina iz družine razhudnikovk.«
Plod mandragore ima zanimivo ime – jabolko ljubezni. Čeprav je ta magična rastlina strupena, (vsebuje namreč alkaloid mandragorin, ki povzroča močne halucinacije ali celo smrt) se v nekaterih predelih sveta še vedno uporablja kot uspavalo, v Aziji pa kadijo tudi liste te rastline. Mandragoro je prvič opisal leta 1715 Carl Linne. Korenina nadvse spominja na majhnega človeka; kar lahko si predstavljamo kakšen prizor iz Harry Potterja, ko so jim mandragore z visokim vreščanjem povzročale pritisk v ušesih.
V bližini grede razhudinovk dišijo sivke in rožmarin. To je greda ustnatic. To so rastline, katerim je skupna oblika cveta in tudi aromatičnost. Vsebujejo veliko eteričnih olj, mnoge izmed njih so znane dišavnice: bazilika, origano, meta in melisa.
Mr. Green:
»Naravnost obožujem metin čaj in After Eight čokoladice, v katere dodajajo
mentol – izvleček iz mete.
Grete
Gärtner poboža liste žajblja in pogovor steče o tem,
zakaj imajo nekatere rastline tako na otip mehke liste.
Rastko: »To
je zaradi dlačic«, pojasni Rastko.
Franja: »Kako lepe in velike cvetove ima sončnica.«
Rastko: »Botanično so to socvetja, plodni cvet je čisto majčken del v tem
velikem satju znotraj rumenega venca. Ob robu so sterilni cvetovi, barvni
so, saj je njihova naloga, da privabljajo opraševalce. Cvet pri sončnici je
kot košek, po čemer je dobila družina
košaric tudi ime«.
Franja opazi, da imajo rastline, ki rastejo na gredah do katerih so prispeli, ozke liste.
Rastko: »To je del, na katerem v sistemskem polju rastejo enokaličnice. Največja družina v tem delu so trave. Mednje spadajo zelo pomembne kmetijske
rastline, kot so žita: pšenica, oves, rž, tritikala, koruza, proso,
sirek, pa tudi riž in bambus spadata v družino trav. Za trave, ki so
enokaličnice, je značilno, da imajo v listih vzporedne listne žile in
šopast koreninski sistem.«
Franja: »Na ajdo si pozabil, tudi to je žito, kajne? Njeno ime izdaja, da so jo križarji v 12. stoletju prinesli od drugod, iz poganskih krajev, ker se v njenem imenu skriva pomen pogan oz. ajd.«
Rastko: »Ajda pa spada v drugo družino. Njeni listi so prej srčasti kot
podolgovati in iz njenih belih dišečih cvetov se razvijejo zanimiva rjava
trikotna semena.«
Mojca: »Tole je pa drobnjak. Pridelujemo ga tudi na naši kmetiji.
Botanično spada med lukovke,
kamor uvrščamo tudi čebulo, česen in čemaž.«
Franja: »Čemaž? Kaj ne spada ta med zdravilne rastline?«
Mojca: »Res je, Franja. Ker je tako zdrav, čemaž (Allium ursinum L.) nabiramo
vsako pomlad po senčnih listnatih gozdovih.
Ampak previdno pri nabiranju čemaža! Neizkušeni nabiralci ga lahko
zamenjajo s šmarnico ali z jesenskim podleskom.«
Rastko: »Kakorkoli,
pojdimo sedaj dalje, v del botaničnega vrta, v katerem porečemo več o
zdravilnosti in zdravilnih rastlinah. Tam nas že čaka zeliščarica Zdravka.«