7. Skalnjak

Skupina obiskovalcev prispe pred del Botaničnega vrta, kjer so rastline posajene na dvignjenem rastišču med skalami – v skalnjak.

V skupini so Anja, Bojan in Franja ter Mr. Green in Grete Gärtner, na obisku po Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru pa jih vodi botanik Rastko (Od semena do rastline in iz vrta na krožnik – kako smo spoznavali Botanični vrt Univerze v Mariboru in rastlinske zbirke v njem).

Rastko: »Tako, druščina, na vaši desni je skalnjak. Posebnost tega v Botaničnem vrtu je, da ima tri oddelke. Grajen je namreč na treh matičnih kamninah, in sicer na apnencu, granodioritu in serpentinitu, v sredini pa smo oblikovali habitat, ki posnema razmere na kraškem polju. Ti zelo različni deli skalnjaka posnemajo naravo, saj s preperevanjem kamnin nastajajo tla, ki predstavljajo specifična rastišča Slovenije.«

Kako je nastal skalnjak in iz česa je njegovo ogrodje?

Anja: »Vidim večje in manjše skale ter med njimi rastline, to je torej skalnjak.«

 Franja: »V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je skalnják, tudi skálnjak smotrno razporejen nasad rastlin med skalami, kamenjem za študijske namene ali za okras.«

 Rastko: »Tako je, skalnjak je vrt, ki posnema naravno obraslost kamenja. Poleg rastlin so v njem tudi kamni in skale. Sestavljen je tako, da lahko nudi rastišče rastlinam, ki v naravi rastejo na skalnatih in odprtih, sončnih legah. Večino rastlin, ki rastejo v našem skalnjaku, smo prinesli iz naravnih rastišč po Sloveniji. Nekatere med njimi spadajo med zaščitene in jih najdemo na t. i. Rdečem seznamu.«

 Mr. Green: »Skalnjaki so v Veliki Britaniji zelo priljubljeni.«

Rastko: »Vidim, da je danes na delu kolegica dr. Zemljič, ki jemlje talne vzorce. Naj jo torej predstavim: dr. Zemljič poučuje pedologijo in geologijo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede.«

Anja: »Kakšni vedi pa sta geologija in pedologija?«

Rastko: »Geologija je veda o trdnih, tekočih in plinastih snoveh, ki sestavljajo planet Zemljo, pedologija pa je veda, ki proučuje nastanek in razvoj tal iz matičnih kamnin ter procese v tleh. Prosim, dr. Zemljič, povej nam kaj o kamninah in njihovih lastnostih ter o značilnostih tal, ki nastajajo na teh matičnih kamninah.« 

Dr. Zemljič: »Pozdravljeni, dragi obiskovalci. Spoznajmo torej procese, ki skale, trdne 'ko kamen kost', spremenijo v prhka tla, primerna za rast rastlin. Še prej pa nekaj o tem, kaj kamnine so, kako nastanejo in o njihovem počasnem, a nenehnem spreminjanju. Kamnine so naravne snovi, sestavljene iz mnogih drobnih zrn enega ali več različnih mineralov, in sestavljajo naš planet.« 

Kakšna je pot od atoma do planeta?

Bojan: »V osnovni šoli smo se učili, da je Zemlja sestavljena iz različnih plasti. Več pa se ne spomnim.«

Dr. Zemljič: »Da, Zemlja je sestavljena iz jedra, plašča in zemeljske skorje. V zunanji plasti, skorji ali litosferi, so kamnine v trdnem agregatnem stanju in sestavljajo celinske in oceanske tektonske plošče. Pod skorjo, v zemeljskem plašču, se zaradi visokih temperatur in tlaka kamnine najprej delno, globlje pa popolnoma stalijo. Staljene kamnine globoko pod površjem Zemlje imenujemo magma. Zaradi počasnega premikanja tektonskih plošč po zemeljskem plašču, ki bodisi drsijo druga ob drugi, se pomikajo druga proti drugi ali razmikajo druga od druge, pride v skorji do razpok, skozi katere si na površje pot utre magma (ognjeniki ali vulkani). Tako, na površje iztisnjeno magmo, imenujemo lava.« 

Kakšne so peklenske razmere v notranjosti našega planeta, zaradi katerih se talijo kamnine, tresejo tla in nastajajo ter izginjajo kontinenti?

Dr. Zemljič: »Procesi, ki se dogajajo v notranjosti Zemlje in na površju, povzročajo nastajanje kamnin. Poti nastajanja, razpadanja in spreminjanja kamnin opišemo s kamninskim krogom. Glede na nastanek kamnin v kamninskem krogu jih uvrščamo v tri skupine: magmatske, sedimentne in metamorfne kamnine.«  

Kako izgleda kamninski krog?

Grete: »V katero skupino pa spadajo kamnine, iz katerih ste zgradili skalnjak v vašem botaničnem vrtu?«

Dr. Zemljič: »Granodiorit spada med magmatske kamnine, natančneje med globočnine. Serpentinit je metamorfna, apnenec pa biokemična sedimentna kamnina.«

Kako izgledajo posamezne kamnine, v katere skupine jih uvrščamo in kakšne so njihove značilnosti?

 Rastko: »Naj temu potovanju v središče zemlje, na površje in nazaj dodam tudi pot skozi čas. Razvoj Zemlje se je začel pred približno 4,5 milijarde let. Od takrat je Zemlja prešla različna geološka obdobja ali ere, v katerih je postopoma dobivala današnjo podobo.«

Katera so obdobja v geološkem razvoju Zemlje?

Bojan: »Kako pa te kamnine, o katerih smo se pogovarjali, vplivajo na prst? Opazil sem, da na različnih kupih rastejo različne rastline.«

Nekaj o lastnostih tal…

Rastko: »Seveda, v procesu razpadanja kamnin nastajajo tla z različnimi lastnostmi. Da uspešno rastejo, pa so rastline na te pogoje prilagojene. Boš ti to razložila, dr. Zemljič.«

Franja: »Oprostite, slišim, da nekateri uporabljate izraz prst, drugi tla, pogovarjali smo se o Zemlji, lahko pa bi se tudi o zemlji z malo začetnico. Kot slovenistka sem se seznanila z izrazoslovjem na tem področju in dovolite mi, da objasnim: Izraz prst v slovenskem jeziku označuje rahlo, drobljivo, lahko tudi sipko zemljo, ki je običajno dobro humozna in rodovitna. Prst je ljudski izraz za zgornje horizonte ali zgornji obdelovalni del tal. Temeljni pedološki izraz tla predstavlja vse sloje oziroma horizonte od površine do podtalja (matične podlage), ne glede na razvojno stopnjo in genezo tal. Zemlja je pojem, ki je v najširši rabi. Poleg imena našega planeta (z veliko začetnico) v pogovornem jeziku predstavlja mineralno-organsko preperino, v kateri lahko uspevajo rastline. Izraz zemlja pa se pogosto uporablja tudi za rastne substrate. Več o tem je napisal dr. Borut Vrščaj v svojem članku Zakaj rečemo prst, tla, zemlja?.«

Dr. Zemljič: »Hvala, Franja, za obrazložitev izrazoslovja. Pa se vrnimo k lastnostim tal. V procesu preperevanja razpadejo kamnine na minerale, ki tvorijo različna tla z različnimi lastnostmi. Tako na primer iz apnencev nastanejo tla z bazično reakcijo, saj minerali apnenca vsebujejo kalcij. Na takih tleh rastejo kalcifilne ali bazifilne rastline.«

Nekaj rastlinskih vrst, ki v skalnjaku Botaničnega vrta UM rastejo na apnencu …

Mr. Green: »Pri nas na Škotskem pa so tla kisla. Iz česa pa nastanejo kisla tla?«

Dr. Zemljič: »Kisla tla nastajajo na matičnih podlagah, ki ne vsebujejo kalcija. Taka je večina magmatskih kamnin. Primer tukaj je granodiorit. Na takih kislih tleh dobro uspevajo acidofilne ali kalcifobne vrste.«

Nekaj rastlinskih vrst, ki v skalnjaku Botaničnega vrta UM rastejo na granodioritu …

Rastko: »Kamninska sestava Pohorja je večinoma iz granodiorita. Najdemo pa tudi serpentinit, ki prav tako ne vsebuje kalcija in spada med metamorfne kamnine.«

Nekaj rastlinskih vrst, ki v skalnjaku Botaničnega vrta UM rastejo na serpentinitu … 

Franja: »Zanimivo, vem, da je dobila kamnina ime serpentinit po mineralu serpentin, ime tega pa izvira iz latinske besed serpentinus in pomeni 'kača'. Velja tudi za zaščitni kamen, ki varuje pred ugrizi kač in istočasno pred vsemi oblikami zastrupitve. No, zdaj, ko kamnino vidim, mi je jasno, od kod njeno ime.«

Grete: »Kako to, da sta v skalnjaku granodiorit in serpentinit ločena vsak na svojem kupu, če pa sta na Pohorju skupaj?«

Rastko: »S serpentinitnim kupom smo želeli predstaviti posebne prilagoditve, ki so jih razvile rastline. Takim rastlinam rečemo serpentinofiti.«

Grete: »Kakšne pa so te prilagoditve?«

Rastko: »Serpentinofiti so pogosto pritlikave rasti z majhnimi in odebeljenimi listi, pojavlja se rdeča obarvanost listov. Nekaj tipičnih primerov vidimo tukaj: serpentinski netresk, različni sršaji (spominjajo na praproti), evropska forsitija.«

Kakšne prilagoditve (serpentinomorfoze) so razvile rastline?

Franja: »Ooo, forsitijo ali forzicijo, kot tudi nepravilno rečemo, pa poznam! To je okrasna rastlina, ki jo imamo doma na vrtu.«

Rastko: »Okrasne forsitije izvirajo iz divjih sorodnikov, kot je ta tukaj. Ti divji sorodniki v naravi rastejo v gorovjih na meji med Črno goro in Makedonijo.«

Obiskovalci se sprehajajo po skalnjaku.

Rastko: »Tukaj, v sredini skalnjaka, pa je predstavljen habitat kraškega polja.«

Nekaj rastlinskih vrst, ki v skalnjaku Botaničnega vrta UM rastejo v habitatu kraško polje …

Bojan: »Kraško polje je kraški pojav, ki nastaja na apnencu. Iz apnenca so recimo naše Alpe.«

Dr. Zemljič: »Ne samo Alpe, kar več kot tretjina površine Slovenije je na apnenčasti matični podlagi, predvsem osrednji, južni in zahodni del.«

Bojan: »Kako pa to, da so apnenci tudi na Boču?«

Dr. Zemljič: »To je res nenavadno, ampak gre za dejstvo, da sta Boč in Donačka gora geološko in geografsko najvzhodnejši del Karavank, te pa so pretežno iz apnenca.«

Več: Geološke karte Slovenije

Bojan: »Aha, zato je velikonočnica, ki je značilna za Boč, v skalnjaku na kupu iz apnenca. Kaj ni velikonočnica slovenski endemit?«

Grete: »To pa ne, velikonočnica ni samo vaša! Te rastline rastejo tudi v gorovjih Švice, Nemčije in Avstrije.«

Rastko: »Prav imaš, Grete. Je pa res, da velikonočnica v Sloveniji raste samo na Boču in je zaščitena.«

Mr. Green: »Velikonočnica spada v rod kosmatincev, ki so zelo priljubljene okrasne rastline. Cvetijo lahko vijolično ali belo. Ker imate v Sloveniji veliko apnenca, imate tudi veliko pisanih travnikov, kjer cvetijo tudi potonike in perunike, kar v Veliki Britaniji ne vidimo več v naravi, temveč samo še po vrtovih.«

Rastko: »Res je. Slovenija je še vedno rastlinsko zelo pestra dežela. Kar nekaj rastlinskih zanimivosti imamo, ki jih hodijo občudovat ljudje iz vseh koncev sveta. Ena izmed njih je recimo dlakavi sleč, ki raste na apnencu. Sicer so sleči acidofilne ali kisloljubne rastline. Na Pohorju najdemo rjasti sleč .«

 
Grete: »Podobne rastline, kot jih imate v slovenskih Alpah, sem videla tudi v gorovju v Švici.«

Dr. Zemljič: »To pa je zaradi tega, ker gre za enako matično podlago, saj gorstva ne poznajo političnih meja.«

Rastko: »Kraški svet je res zelo pisan. Na Pohorju je rastlinska raznovrstnost sicer manjša, je pa zato več posebnosti. Za Pohorje so na primer značilna volkovja. To so rastlinske združbe s travo, ki ji pravimo volk. Ta trava je pravi krajinski arhitekt Pohorja, saj ostane na pašniku, ker je živali ne marajo.«

Natura 2000 in rastlinstvo Pohorja

Franja: »Travo volk oziroma volkovje domačini na Pohorju imenujejo tudi baloh.«

Grete: »Na sprehodu čez Pohorje, ki je prekrasno, sem opazila veliko vrst šašev in jesensko reso. Jesenska resa je tudi tipična acidofilna vrsta, medtem ko v Alpah najdemo spomladansko reso «

Mr. Green: »Rese rastejo v neprekinjenih preprogah tudi pri nas v Angliji in na Škotskem. Tvorijo resave, ki so zelo slikovite v času cvetenja.«

Rastko: »Spomladanske in jesenske rese so tudi priljubljene okrasne rastline. Poleg njih v skalnjaku najdemo veliko drugih plazečih, pritlikavih in pokrovnih rastlin. Z njimi lahko oblikujemo vrtove, grobove in javne površine, ki so težje za vzdrževanje.«

Anja: »Meni pa so v skalnjaku najbolj všeč cvetoči sroboti in z oranžnimi plodovi okrašena jerebika .«

Rastko: »Sroboti in jerebike spadajo med univerzalne vrste. Imenujemo jih indiferentne, ker niso občutljive na pH-vrednost tal. Uspevajo tako na kislih kot tudi na bazičnih tleh.«

Franja: »Potem je najbrž tudi tale pritlikavi bor takšen, saj raste na vseh delih skalnjaka?«

Rastko: »Pritlikavi bor ali ruševje je vrsta bora, ki ga v naravi najdemo povsod, ne glede na tla, tudi na velikih višinah, celo nad gozdno mejo.«

Dr Zemljič: »Bori so moje najljubše rastline in v botaničnem vrtu je posajenih res veliko različnih vrst.« 

Rastko: »Da, bori so zbrani v zbirki iglavcev, ki ji rečemo tudi pinetum. Predlagam, da sprehod nadaljujemo in si jih gremo ogledat.«