Rastko: »Verjetno veste, da zelenjadnice ne rastejo vsako leto na istem delu vrta. Ne, kot nomadi se te selijo po vrtnih gredicah in tako je tudi v botaničnem vrtu! Temu pravimo kolobar ali sledenje rastlin v času in prostoru.«

Anja: »Oh ta kolobar! Koliko vsega sem se morala naučiti, da na najinem zelenjavnem vrtu poteka vse, kot je treba. Še dobro, da sta bila Mojca in Maks vedno pripravljena pomagati in svetovati.«

Mojca: »Tudi to je treba vedeti, da se nekatere rastline med sabo preprosto ne prenašajo, spet druge pa se najbolje počutijo v soseščini s primernimi sosedi.«

Franja: »Ne vem, kako je z vami, ampak mene so zahteve rastlin in njihovi medsosedski odnosi kar zlakotili. Predlagam, da sedemo na klopco v senci dreves in pomalicamo. Nikoli ne grem hitro iz botaničnega vrta, zato tudi vedno poskrbim, da nahrbtnik ni prazen. Danes imam orehovo potico in grozdni sok, z veseljem ju podelim z vami.«

Mojca: »Tudi midva z Maksom nisva brez jedače. Postrezite si s slivami, hruškami in jabolki iz naše kmetije. Imava različne sorte, nekaj je tudi naših avtohtonih.«

Green: »Hvala, z veseljem! Mojca, omenila si slovenske avtohtone sorte. Poznam nekaj angleških z zanimivimi lastnostmi, sedaj pa bom imel celo priložnost okusiti vaše. Odlično!«

Grete Gärtner: »Iii, kaj vidim! Tudi hotel imate!«

Green: »Kje? kakšen hotel? Je še kaka prosta soba zame?«

Grete Gärtner: »Haha, žal, tale tukaj ni zate. Je hotel za žuželke. Če je ustrezno postavljen in iz pravih materialov, se v njem koristni organizmi kot so pikapolonice, tančičarice, divje čebele, strigalice ter druge odlično počutijo. Takemu hotelu lahko dodelimo tudi vseh pet zvezdic!«

Rastko: »Odlična ideja za manjši vrt! Za starejše in gibalno ovirane je visoka greda postavljena po načelih permakulture. Kot lahko vidite, zelenjava, ki je posajena v visoko gredo, bujno raste!«

Rastko: »Zgornji del uporabnega vrta je namenjen sadnim rastlinskim vrstam. V njem so posajene jagode in vse pomembnejše sadne grmovnice (ribez, josta, kosmulje, maline, robide, ameriške borovnice, aronija…) skupaj s prikazom  njihovih vzgojnih oblik. Predstavljene so tudi vzgojne oblike drugih sadnih rastlin (vinska trta, kivi, drobnoplodni kivi). V letu 2017 smo zbirki sadnih grmovnic dodali tudi nekaj različnih vrst sadnih dreves na šibkih podlagah. V zbirki so dodane sorte jablan, hrušk, sliv, češenj, breskev in kakija, skupaj 38 dreves. Zbirka je namenjena predvsem praktičnim prikazom rezi in pridelave sadnega drevja.«.

Grete Gärtner: »Videla sem, da imate v Sloveniji precej sadovnjakov, verjetno je sadjarstvo pomembna kmetijska panoga, imam prav?«

Mojca: »Da, sadjarstvo je v Sloveniji pomembna panoga. Po podatkih iz leta 2016 je v Sloveniji največji delež kmetijskih zemljišč v uporabi travnikov in pašnikov (57,5 %), sledijo njive (36,8 %) in trajni nasadi (56 %), kamor prištevamo sadovnjake, vinograde, oljčnike in hmeljišča.«

Rastko: »Sadje predstavlja užitne plodove, ki po navadi rastejo na sadnih drevesih in grmih, enoletnih zelnatih rastlinah (jagodnjak). Plodovi sadja so večinoma sladkega do sladko kislega okusa, ki vsebujejo veliko sadnega sladkorja – fruktozo. Botaniki plod definiramo kot cvet v stadiju semenske zrelosti. Plodovi so sestavljeni iz semen in osemenja ali oplodja. Morfološko plodove delimo v tri skupine: enostavni plodovi, birni plodovi in soplodja.«

Maks: »V sadjarstvu in nasploh se največkrat uporablja pomološka razdelitev sadnih vrst. Ta temelji na podobnosti rasti in razvoju plodov, rodnega lesa ter drugih lastnosti. Tako pomološko sadne vrste delimo v pet skupin: koščičasto sadje (koščičarji), pečkato sadje (pečkarji), jagodičevje (jagodičje, lupinasto sadje - lupinarji  in južno sadje.«

Rastko: »V primerjavi z zelenjadnicami, ki jih v večini razmnožujemo generativno – s semeni (izjema je krompir), je posebnost sadnih vrst tudi ta, da jih večinoma (ne vse in ne vedno) razmnožujemo vegetativno – z deli rastlin. Tako razmnožujemo sadne vrste s potaknjenci, z grebenicami, z živicami in s cepljenjem.«

Franja: »Pri nekaterih sadnih vrstah govorimo o drevesih, pri drugih o grmih, spet druge imajo obliko polgrma. Nam lahko razložiš, kako ločimo te oblike rasti.«

Rastko: »Res je, sadne vrste lahko imajo obliko dreves, grmov, polgrmov, lahko pa so tudi zelnate rastline. Za drevesa je značilno, da imajo olesenelo steblo, ki mu pravimo deblo. Grm nima debla, ima pa več enakovrednih in v celoti olesenelih poganjkov, ki so v celoti oleseneli. Razlika grma in polgrma je, da ima slednji enakovredne poganjke, ki so v spodnjem delu oleseneli.«

Rastko: »To pa še ni vse. Sadjarji z rezjo oblikujejo sadne rastline glede na namen in pogoje v nasadih. Temu pravimo gojitvene oblike. Pri drevesih ločimo okrogle in ploščate gojitvene oblike, pri jagodičju pa poznamo obliko špalir in pergola.«

Maks: »Naj pridam še, da gojitvene oblike dosežemo in vzdržujemo z rezjo. Glede na namen izvajanja rezi ločimo vzgojno, pomladitveno, korekcijsko in vzdrževalno rez.«

Grete Gärtner: Na svojem vrtu imam tudi jablano in hruško in ko ti rodita, je sadja kot toče! Čeravno jih pridno jem, vseh v jeseni ne morem pojesti, zato jih skladiščim v primerno hladnem, kletnem prostoru. Ne vem, kaj delam narobe, ker prej krasni sadeži, kar hitro postanejo nagubani, se skrčijo in niso več sočni.«

Maks: »Kletni prostor je morda primerno hladen, je pa najverjetneje presuh. Sadje je namreč  najprimernejše skladiščiti v temni kleti, v kateri je nizka temperatura in relativna zračna vlaga 80 – 92 %. Prav tako je za ohranjanje kakovosti sadja pomembno, da nekaterih sadnih vrst ne skladiščimo skupaj. To je zaradi etilena, ki ga izločajo plodovi nekaterih rastlin, etilen pa je plin, ki spet pri nekaterih deluje kot hormon staranja.«

Mojca: »Hmm, Grete, praviš, da imaš v jeseni obilico sadja in za dolgotrajno skladiščenje neprimerno klet. Kaj pa, ko bi viške predelala? Jabolka in hruške lahko narežeš in krhlje posušiš, lahko jih vkuhaš in pripraviš kompot, džem ali slastno marmelado. Narediš lahko tudi sok. Pri nas je v kuhinji od poletja naprej precej živahno, v jeseni pa se police kar šibijo pod težo kozarčkov in kozarcev ozimnice.«